Lansko leto je bilo število prometnih nesreč, pri katerih je posredovala policija 18.904, od tega 116 nesreč s smrtnim izidom in 6.426 s telesnimi poškodbami. Pri tem so najpogostejši vzroki neprilagojena hitrost, nepravilna smer in neupoštevanje prednosti (www.policija.si).

 Ljudje veliko časa preživimo v avtomobilu. Vozimo se v službo, trgovino, domov, na obiske, itd. Pri tem smo vsak dan izpostavljeni nevarnosti, da postanemo žrtev prometne nesreče. V delčku sekunde se nam lahko življenje obrne na glavo. Lahko utrpimo le odrgnine in modrice ter materialno škodo na vozilu, hitro pa pride tudi do težjih poškodb, invalidnosti ali celo smrti. Kaj storiti v teh primerih in kakšne pravice nam pripadajo?

Prišlo je do prometne nezgode, kaj storiti?

V primeru, da pride do prometne nezgode,  je najprej potrebno poskrbeti za varnost. Če se le da,  gremo čimprej iz vozila. Pri tem je potrebno predvsem na avtocestah paziti na morebitne mimovozeče, ki predstavljajo veliko nevarnost, da nas povozijo. Kraj dogodka zavarujemo (postavimo varnostni trikotnik, prižgemo luči, varnostne utripalke, če delujejo, nekdo naj opozarja prihajajoče avtomobile na nevarnost) ter poskrbimo za morebitne oškodovance. Po potrebi pokličemo reševalno vozilo (112).

V kolikor je prišlo le do materialne škode in nihče od udeležencev ni poškodovan, policije ni potrebno klicati. Udeleženci lahko izpolnijo le Evropsko poročilo o prometni nesreči, ki ga izdajajo zavarovalnice po vsej Evropi. Poročilo za zavarovalnico pomeni pomemben vir informacij o udeležencih in poteku prometne nesreče, zato je pomembno, da je izpolnjeno v celoti in da so navedeni podatki točni.

Kdaj poklicati policijo?

V kolikor povzročitelj zanika odgovornost ali soudeleženi ne želi dati podatkov, na kraj dogodka pokličemo policijo. Le to je potrebno poklicati tudi če soudeleženec pobegne s kraja prometne nesreče, če sumite, da je bila prometna nesreča povzročena namerno, če sumite, da je voznik udeleženega vozila pod vplivom alkohola ali mamil, če je v prometni nezgodi soudeleženo vozilo tuje registracije...

Kako pridemo do pravične denarne odškodnine?

V primeru, da je za prometno nezgodo deloma ali v celoti odgovoren drug udeleženec, moramo odškodninski zahtevek vložiti na zavarovalnico povzročitelja prometne nesreče. Za pravično odškodnino je potrebno vložiti odškodninski zahtevek, ki vsebuje zahtevke za odškodnino tako za materialno (premoženjsko) kot tudi nematerialno (nepremoženjsko, moralno) škodo, ki nam je nastala. Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97-4826/07 z dne 24. oktobra 2007) v 179. členu določa, da pripada oškodovancu pravična denarna odškodnina, če to opravičujejo okoliščine primera, zlasti stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje, povračilo pa ni odvisno od povračila premoženjske škode niti od njenega obstoja.

Zavarovalnice ponavadi brez problema priznajo nastanek materialne škode, kot je poškodba avtomobila,  zaplete pa se pri drugi materialni škodi, kot so uničena oblačila, očala, stvari, ki smo jih vozili v avtu. Težje je tudi uveljavljanje nematerialne škode (pretrpljene telesne in duševne bolečine, skaženost, zmanjšanje življenjske aktivnosti, strah, smrt bližnjega,...). Za uveljavitev nepremoženjske škode, je potrebno dokazati tudi njen obstoj.

Za lažjo uveljavitev pravične denarne odškodnine je priporočljivo, da si dobimo pomoč pravnih strokovnjakov (http://www.proodskodnina.si/kontakt ), ki nam lahko svetujejo tudi pri določitvi višine denarne odškodnine, ki je odvisna od dolžine obdobja zdravljenja, morebitnih trajnih posledic in drugih okoliščin, in jo posamezniki brez ustreznega znanja in informiranosti o pravni praksi, težko določijo.

 

Ana Mrak, univ. dipl. prav.