Kadar govorimo o odškodninah do katerih so upravičene osebe v delovnem razmerju, najprej pomislimo na materialno škodo, ki je nastala delavcu v primeru nesreče pri delu. Zlomljene kosti, poškodbe, invalidnost ali smrt so najpogostejši vzroki, da ljudje dobijo odškodnino. Pri tem nekateri uveljavljajo tudi nematerialno škodo, ki se nanaša na človekova negativna čustva in občutenja. Sem spadajo telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, zaradi skaženosti ali strah.

Velikokrat pozabljamo, da delavcu lahko nastane škoda tudi zaradi samega ravnanja z njim. V današnjih časih je na delovnih mestih veliko stresa, pritiskov, ljudje se bojijo izgube službe, prav tako pa prihaja do različnih oblik mučenj in nadlegovanj s strani nadrejenih in sodelavcev. Prihaja do kršitev temeljnih človekovih pravic, kot je prepoved diskriminacije, pravica do dostojanstva in varnosti ter med drugimi tudi pravica do dela.

Psihično nasilje na delovnem mestu se pojavlja v dveh oblikah: v obliki nadlegovanja (kot mobing ali kot spolno nadlegovanje) ali obliki diskriminacije.V uradu človekovih pravic so mobing definirali kot »premišljeno, žaljivo, neprijazno in ponavljajoče se sovražno obnašanje, ki pri posamezniku povzroči čustvene posledice, te pa vplivajo na njegovo psihično in pozneje tudi na fizično zdravje«. 

Mobing se pojavlja v 2 oblikah:

-          Vertikalni ali navpični mobing

Pri tej obliki prihaja do nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu s strani nadrejenih do podrejenega ali skupine podrejenih. Možna je celo obratna situacija, pri kateri so nadrejeni žrtve nadlegovanja s strani podrejenih. Gre torej za dejanja, ki se vršijo na različnih hierarhičnih ravneh.

-          Horizontalni ali vodoravni mobing

Pri horizontalnem mobingu gre za nadlegovanje med zaposlenimi na isti hierarhični ravni. Ponavadi se posameznik ali skupina posameznikov poskuša znebiti določene osebe, ali skupine oseb, ki so mu glede na položaj v službi enakopravni. Vzroki za to so pogosto nevoščljivost, tekmovalnost, antipatičnost, socialni položaj, negotova delovna mesta, slabi odnosti med zaposlenimi in vodstvom in drugo.

Žrtve mobinga so največkrat osebe, ki bi drugim utegnile predstavljati morebitno konkurenco. To so osebe, ki  so marljive, pametne in razumne, inovativne, pripravljene delati več, kot je zahtevano, sposobne, pa tudi tiste, ki so odvisne od drugih, naivne, nase prevzemajo krivdo za dejanja drugih, imajo nizko samozavest in pustijo drugim, da jih izkoriščajo.

Dlje časa trajajoče mučenje in trpinčenje pa vpliva na posameznika in njegovo zdravje. Žaljivke in zbadanja, laži ter podtikanja vplivajo na delavčevo sposobnost za delo. Ne more se zbrati, prisotna sta strah in nervoza, zaradi česar je slabša tudi kvaliteta opravljenega dela. Žrtev postane razdržaljiva, izčrpana, upade ji samozavest, pojavljajo se želodčne bolečine, prebavne težave, glavoboli, nervoza, depresija, oslabi ji imunski sistem. Težave, ki izvirajo iz dela prenese tudi domov. Prepira se s partnerji, jezo znaša nad otroki, odnosi v družini postanejo neuravnovešeni, v nekaterih primerih pa pride celo do ločitev.

Mobing lahko vpliva tudi na ekonomsko stanje žrtve, saj prihaja do pogostih bolniških odsotnosti in s tem do znižanja plače. V kolikor si poiščejo še pomoč strokovnjakov in psihiatrov, to velikokrat pomeni še dodatne finančne izdatke.

V kolikor oseba konfliktov in mučenj ne more rešiti s pogovori, mora na problematiko opozoriti delodajalca, ki je po 8. členu Zakona o delovnih razmerjih ( Uradni list RS, št. 21/2013,  z dne 13. 3. 2013) delavcu odškodninsko odgovoren v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu po splošnih pravilih civilnega prava. Kot nepremoženjska škoda se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oz. diskriminatornega ravnanja  delodajalca oz. zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, ki ga je utrpel delavec. Pri odmeri višine denarne odškodnine se upošteva, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.

Odškodninska odgovornost se ne nanaša le na trpinčenje s strani delodajalca, ampak tudi na primere, v katerih delodajalec na zagotovi okolja, ki varuje dostojanstvo delavca pri delu. Sprejeti mora ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.

Dokazno breme, da do trpinčenja v posameznem primeru ni prišlo, je na strani delodajalca. Delavec pa mora mora izkazati obstoj  elementov odškodninske odgovornosti. Komulativno morajo biti podani naslednji elementi:

-          Protipravno ravnanje ali opustitev,

-          Nastanek škode (materialne in nematerialne),

-          Vzročna zveza med nedopustnim oziroma protipravnim ravnanjem in nastalo škodo.

Mobing je pojav, ki je zelo razširjen v sodobni družbi in negativno vpliva na delavce, celotno delovno klimo in na sama podjetja.

 

Ana Mrak, uni. dipl. prav.