Vsakdo od nas je bil v svojem življenju udeležen v nesreči. Najsi bo to avtomobilska nesreča, nezgoda na javnem kraju ali poškodba pri delu itd. Lahko, da je nekdo bil udeležen napada divje živali ali neukročene domače živali,  in se je iz situacije izvlekel s takšno ali drugačno poškodbo. Poznamo tudi vrste nesreč, ki najdejo svoje mesto v ljubezni ali na primer pri ustnem izpitu na fakulteti. Za razliko od zadnjih dveh primerov se nesreče največkrat končajo z neugodnimi posledicami, torej s škodo, ki je lahko materialne ali nematerialne narave.

Nematerialna škoda se kaže predvsem v obliki pretrpljenih telesnih in duševnih bolečin, katere se pojavijo  ob sami nezgodi, med zdravljenjem in tudi po njem, če so posledice nesreče tako hude, da so trajne narave. Prav tako se lahko pokažejo kot strah, ki se deli na primarnega, katerega oškodovanec utrpi med samo nesreče in na sekundarnega, kateri se pri oškodovancu pojavi po nesreči, ko se ta boji samih izvidov zdravljenja, torej ali bo nesreča imela na njega trajne posledice ali ne. Trajnost povzročene nematerialne škode ima zato posledično zelo velik vpliv na nadaljnjo življenjsko aktivnost oškodovanca. Življenjska aktivnost je tako zelo odvisna kako resna je bila poškodba oškodovanca v nezgodi in kako uspešno je bilo kasnejše zdravljenje teh škodnih posledic. Lahko, da bo poškodba na osebi pustila trajnejše, neozdravljive posledice, ki bojo zmanjšale njegove vsakodnevne aktivnosti, najsi bodo to športne aktivnosti ali preprosto enostavna življenjska opravila, kot so skrb za higieno, pomivanje posode, urejevanje vrta. Pogosti so tudi primeri, kjer postane oškodovanec zaradi trajnejših poškodb nezmožen za delo, ki ga je prej vestno in rad opravljal lep del svojega življenja. Trajnejše posledice pa se lahko pri oškodovancu pokažejo tudi kot skaženost, ki obstaja v različnih oblikah. Najsi bo to skaženost v smislu brazgotin, ki so po poškodbi ostale na vidnih mestih telesa, ali skaženost v obliki šepanja in uporabe bergel, zaradi katerih privablja oškodovanec pozornost na sebe v okolici kjer se nahaja. Vsa zgoraj navedena nematerialna škoda se seveda ne more točno oceniti v denarju, saj ga ni merila na svetu, ki bi ocenilo vrednost mojega ali vašega telesa ali vrednost moje oziroma vaše telesne ali duševne bolečine. Vendar pa to še ne pomeni, da ni oškodovanec upravičen do primerne denarne odškodnine, za nematerialno škodo, ki jo je utrpel v nesreči. Nematerialna odškodnina oziroma denarna odškodnina za utrpelo nematerialno škodo se imenuje zadoščenje oziroma satisfakcija, in izvira iz latinske besede satisfactio, ki pomeni zadoščenje, ki se kaže v obliki primernega in pravičnega denarnega nadomestila za utrpelo nematerialno škodo, do katere je  upravičen oškodovanec. 

Drugače pa je pri odškodnini za drugo obliko škode - materialno škodo. Ta se za razliko od nematerialne škode, lahko vedno izmeri v denarju. Tako lahko zmeraj ocenimo škodo, ki je nastala na vozilu v prometni nesreči, tudi škodo v obliki nastalih potnih stroškov, ki so nam nastali ob rednih vožnjah na fizioterapijo, katero moramo obiskovati zaradi utrpele nematerialne škode, ali škodo na poškodovani vrtni uti, ki nam jo je povzročil sosed zaradi svoje malomarnosti pri svojih vrtnih opravilih. V kolikor nam kdo iz naklepa ali iz malomarnosti poškoduje naš najljubši kos oblačila ali nam gradbeno podjetje pri obnovi ceste poškoduje robnik ob dvorišču hiše, lahko to nastalo materialno škodo vedno ocenimo v denarju in kasneje zahtevamo denarno odškodnino za nastalo škodo. Tako lahko povračilo materialne škode zmeraj zahtevamo v točno določenih zneski, torej v zneskih, ki so realni, glede na materialno škodo, ki jo je oškodovanec utrpel v nezgodi.

 

Po zgoraj navedenem lahko ugotovimo, da ne glede na škodo, ki jo oškodovanec utrpi v nezgodi, vedno bo imel pravico zahtevati povračilo te škode, torej vedno bo imel pravico do pravične denarne odškodnine za utrpelo škodo v nezgodi, ki se mu je pripetila. Vse kar mora oškodovanec narediti je, da vloži odškodninski zahtevek na pravni ali fizični subjekt, kateri je v konkretnem primeru legitimiran za izplačilo odškodnine. To lahko naredi sam ali preko svojega zastopnika, kateri v njegovem imenu sklene z nasprotno stranko primerno odškodnino. 

Darko Ilievski univ.dipl.pravnik