Osebe, ki iščejo pravno pomoč glede zahtevanja odškodnine, so večkrat v dilemi, kakšna vrsta škode je sploh pravno upoštevna. Da bi na to vprašanje odgovorili, moramo vedeti, kakšne vrste škode sploh poznamo in za katere od teh lahko zahtevamo odškodnino.

Škoda je vsako prikrajšanje, ki nastane zaradi posega v pravice ali pravno zavarovane interese. Kadar terjamo od nasprotne stranke odškodnino, lahko uveljavljamo samo tiste oblike škode, ki jih izrecno ureja zakon (Obligacijski zakonik), kar pomeni, da je škoda pravno priznana, mora pa biti tudi resnična.

Glavno razlikovanje glede vrste škode je delitev na premoženjsko in nepremoženjsko škodo.

PREMOŽENJSKA oziroma materialna škoda je v OZ urejena v dveh osnovnih oblikah:

  • navadna škoda, ki je zmanjšanje premoženja oškodovanca, katerega povračilo se odmerja po cenah, ki veljajo ob izdaji sodne odločbe,
  • izgubljeni dobiček, ki je dobiček, ki ga je bilo mogoče pričakovati glede na običajen potek stvari ali posebne okoliščine, vendar ga ni bilo možno doseči zaradi dejanja ali opustitve oškodovalca, mora pa biti dopusten ter vsebovati pridobitveni namen oškodovanca. Poznamo še druge oblike premoženjske škode, kot so premoženjska škoda zaradi smrti (pogrebni stroški, stroški zdravljenja kasneje umrlega, izgubljeni zaslužek kasneje umrlega, škoda zaradi izgubljenega preživljanja), premoženjska škoda zaradi telesne poškodbe ali prizadetega zdravja (stroški zdravljenja, izgubljeni zaslužek, škoda zaradi trajne nezmožnosti za delo) ter premoženjska škoda pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev.

NEPREMOŽENJSKA oziroma nematerialna škoda pa je tista škoda, ki prizadene kakšno nepremoženjsko dobrino. Odškodnina je možna le za pravno priznano nepremoženjsko škodo in sicer:

  • telesne bolečine, pri katerih se priznavajo pretrpljene in bodoče telesne bolečine,
  • duševne bolečine, pri katerih se priznavajo pretrpljene in bodoče duševne bolečine in sicer zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti, okrnitve svobode, okrnitve osebnostne pravice, smrti bližnjega, težje invalidnosti bližnjega, kršitve dostojanstva, težkih posegov v sorodstvene čustvene vezi ter izgube stvari,
  • strah, ki se deli na primarni (strah, ki ga oškodovanec utrpi ob škodnem dogodku) ter sekundarni strah (strah, ki nastane pozneje med zdravljenjem),
  • okrnitev ugleda pravne osebe.

Škoda pa je poleg nedopustnosti ravnanja, vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in nastankom škode ter odgovornosti povzročitelja škode le ena izmed predpostavk za nastanek odškodninske obveznosti.

Vita Repnik